Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Javne finance’ Category

Spremljanje zapisov o vzrokih krize ter načinu odpravljanja njenih posledic, pokaže že precej poenoten pogled, da pretirano varčevanje in zategovanje pasu povzroči več negativnih posledic za ekonomijo kot pa pripomore h konsolidaciji javnih financ in relativnem znižanju javnega dolga. To poenotenje pogledov velja predvsem za strokovne, akademske kroge, medtem ko izvajalci ekonomske politike (izvršna oblast) pri svojih odločitvah in sprejemanju ukrepov, teh zaključkov še ne upoštevajo zadosti. (več …)

Advertisements

Read Full Post »

Dvig davkov seveda ni nikoli sprejet z navdušenjem, a vsekakor drži, da manjši popravki davčnih stopenj povzročijo precej manj nasprotovanj. Odstotek ali dva višja obdavčitev se pri izdatkih praktično ne pozna. S tega vidika je odločitev vlade, da ne bo z višjo stopnjo DDV za več kot deset odstotkov obremenila nekaterih trenutno »subvencioniranih« storitev (najbolj izpostavljen je bil tisk), vsekakor bolj sprejemljiva. Z manjšim dvigom trošarin bo zaradi večje osnove, zaradi večjega obsega izdatkov za goriva, elektriko ter alkohol, dosegla podoben priliv v proračun z le okoli odstotek višjimi cenami tega blaga. (več …)

Read Full Post »

KRIZA

Čeprav je bil obseg javnega dolga nekaterih evropskih držav visok že pred finančno in gospodarsko krizo, je dolžniška kriza postala aktualna šele v zadnjih letih. Poslabšanje gospodarskih razmer ter posledično močno povečanje proračunskih primanjkljajev in hitro naraščanje dolga so zaskrbeli investitorje, tveganja so se povečala, zrasle so obrestne mere. V takšnih razmerah je bil logičen scenarij reševanja – zmanjšanje javne porabe, torej potrošnje države, kar naj bi zmanjšalo primanjkljaj in ustavilo rast zadolževanja. To je najbolj pogost recept sanacije javnih financ, katerega najprej ponudijo (pravzaprav zahtevajo) vse ključne monetarne institucije. Na dolgi rok se pač ne da trošiti več kot ustvariš, kar je pravzaprav pravilo vsakega gospodinjstva, podjetja ali države. (več …)

Read Full Post »

Eden ključnih in najbolj pogosto izpostavljenih podatkov o finančnih razmerah v Sloveniji je nedvomno javni dolg. Ta se je od začetka krize, torej v obdobju 2009-2011 več kot podvojil in sicer na 17 milijard evrov ali blizu 50 % letnega bruto družbenega produkta naše države. Takšno gibanje je povzročilo veliko zaskrbljenost tako domače in še bolj tuje finančne javnosti, vneslo nezaupanje v kreditno sposobnost države in nas posledično postavilo ob bok finančno najbolj problematičnih držav Evropske Unije. (več …)

Read Full Post »

Ena najbolj odmevnih informacij zadnjih dni so bila vsekakor napačno usmerjena vplačila prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Zavod za zdravstveno zavarovanje naj bi tako letos prejel blizu 38 milijonov, Zavod za pokojninsko zavarovanja pa 66 milijonov evrov več kot bi jima pripadalo. In sredstva bo seveda potrebno vrniti. Problem se je posebno zaostril, ko bi zaradi te napake zdravstveni sektor celotne države kmalu ostal brez tekočih plač in ko naj bi se že pripravljali scenariji, komu izplačati plačo in komu ne. (več …)

Read Full Post »

Da je v Sloveniji javna poraba previsoka, da proračunski primanjkljaj dolgoročno ni vzdržen, se seveda vsi strinjamo. Več ali manj je prevladalo tudi prepričanje, da je poleg varčevanja potrebna tudi gospodarska rast, kot dolgoročno edina pot za izhod iz kriznih razmer. Glede reševanja teh problemov ter načina zmanjšanja primanjkljaja in predvsem ponovnega zagona gospodarstva, pa so pogledi precej različni. (več …)

Read Full Post »

V zadnjem času ne mine dan, da ne bi spremljali opozoril ter črnih napovedi o stanju naših javnih financ zaradi prezadolženosti države. Kljub temu, da je državni ali javni dolg še precej pod povprečjem držav Evropske Unije, je zaskrbljujoča predvsem njegova hitra rast. V zadnjih treh letih se je namreč več kot podvojil, od 8,2 milijarde evrov ob koncu leta 2008 na blizu 17,0 milijard konec lanskega leta. K nervozi finančnih trgov in posledično dvigovanju obrestnih mer in dilemah o zmožnosti vračila dolga, dodatno prispeva majhnost in občutljivost države, v precejšnji meri pa tudi neusklajenost znotraj države, nezmožnost sprejetja kakih resnih sprememb in seveda vseh negativnih signalov, ki jih redno pošiljamo tujini. (več …)

Read Full Post »